Po slovenskih statistikah se žal loči že vsak tretji par, kar kaže, da je ločitev pri nas zelo pogost pojav. Ko pride do ločitve, je pomembno, da se zakonca dobro informirata o postopku, vrstah ločitve in časovnem okviru, v katerem bo ločitev zaključena. Ena ključnih tem je tudi delitev premoženja ob ločitvi. Na vsa vaša vprašanja lahko odgovori odvetnik za ločitve, ki vam lahko skozi postopek znatno pomaga ter vam hkrati prihrani veliko časa in denarja.
Katere ločitve poznamo po slovenski zakonodaji?
Naša zakonodaja razlikuje med dvema vrstama ločitve: sporazumno ločitvijo in nesporazumno ločitvijo oziroma ločitvijo s tožbo. Vsak odvetnik za ločitve bo zakoncema priporočil sporazumno ločitev, saj je ta običajno hitrejša in finančno ugodnejša kot ločitev s tožbo. Slednja se namreč lahko vleče tudi več let, česar si zakonca gotovo ne želita. Zato je smiselno, da se trudita doseči sporazum in se dogovorita o ključnih vidikih življenja po ločitvi.
Kako poteka sporazumna ločitev?
Če se zakonca dogovorita o delitvi premoženja, skrbništvu nad skupnimi mladoletnimi otroki in drugih pomembnih vprašanjih, gre za sporazumno ločitev. Takšen postopek je hiter in običajno ni povezan z visokimi stroški, saj je glavni strošek notarski zapis sporazuma, ki ga zakonca nato priložita vlogi za ločitev. Postopek sporazumne ločitve se začne z oddajo vloge na sodišče, ki mora vsebovati tudi določene priloge. Kot že omenjeno, je notarski zapis ena od teh prilog, druga pomembna priloga pa je mnenje centra za socialno delo, če imata zakonca skupne mladoletne otroke. Poleg notarskega stroška morata zakonca plačati tudi sodno takso.
Kako pa poteka nesporazumna ločitev?
Pri nesporazumni ločitvi oziroma ločitvi s tožbo se zakonca ne moreta dogovoriti o ključnih vidikih življenja po ločitvi, saj imata nasprotujoča si stališča o tem, kaj komu pripada po razhodu. Najpogostejši težavi običajno zajemata delitev premoženja in skrbništvo nad skupnimi otroki. V primeru ločitve s tožbo si vsak zakonec praviloma najame svojega odvetnika, ki ga zastopa na sodišču. Takšen postopek ločitve je lahko dolgotrajen in lahko traja tudi več let, kar prinaša dodatne stroške in stres za obe strani.
Kaj vse sodi v skupno premoženje zakoncev?
Kot že omenjeno, je delitev premoženja ob ločitvi eno izmed najtežjih vprašanj. V skupno premoženje zakoncev spada vse, kar sta ustvarila skupaj med trajanjem zakonske zveze. To ne vključuje premoženja, ki ga je eden od zakoncev že imel pred poroko. Na primer, če je eden od zakoncev pred poroko kupil stanovanje, to stanovanje ne sodi v skupno premoženje. V skupno premoženje prav tako ne sodijo osebni predmeti posameznega zakonca, ne glede na njihovo vrednost. Če sta zakonca med trajanjem zakonske zveze na primer skupaj zgradila hišo, se ta hiša šteje v skupno premoženje, ki se ob ločitvi deli.
Na kakšen način se izvede delitev premoženja ob ločitvi?
Delitev premoženja ob ločitvi izvede pristojno sodišče, ki je odgovorno za odločitev, kako bo skupno premoženje razdeljeno med zakonca. Pri tem se opira na notarski zapis in drugo dokazno gradivo. Pomembno je poudariti, da delitev premoženja ni zgolj stroga matematična operacija; sodišče mora upoštevati tudi subjektivne oziroma mehke dejavnike. To pomeni, da večjega deleža premoženja ne prejme nujno zakonec z višjimi prihodki. Zakonca se lahko namreč dogovorita, da eden od njiju več časa posveti skrbi za dom in družino, kar je prav tako vrednoteno kot prispevek k skupnemu premoženju. Skrb za dom in družino je enakovredna finančnemu prispevku, kar pomeni, da zakonec, ki je več prispeval na tem področju, ne bo avtomatsko prejel manjšega deleža premoženja. V praksi se skupno premoženje običajno razdeli na dva enaka dela. V določenih primerih pa je možno dokazati, da ima eden od zakoncev večje zasluge ali pravice do skupnega premoženja, kar lahko vodi do neenakomerne razdelitve. Vendar je takšno dokazovanje zapleteno, saj vključuje subjektivne dejavnike, ki jih je treba skrbno pretehtati. Delitev premoženja se sicer izvaja v skladu s pogodbenim premoženjskim režimom, ki ga zakonca morda skleneta pred ali med zakonsko zvezo.
Ali lahko zakonca že vnaprej določita, na kakšen način se bo premoženje delilo?
Zakonca se lahko že pred poroko odločita za podpis predporočne pogodbe, ki predstavlja posebno varovalo v primeru ločitve in delitve premoženja. Takšno pogodbo pogosto skleneta, kadar eden od zakoncev razpolaga z večjim premoženjem kot drugi in se želi na ta način zavarovati. Predporočna pogodba je smiselna tudi zato, ker pomaga preprečiti morebitne prihodnje spore glede delitve premoženja, saj so ključni dogovori že vnaprej določeni. Ena izmed prednosti predporočne pogodbe je tudi to, da se v primeru ločitve bistveno zmanjšajo stroški in zapleti, saj je delitev premoženja že dogovorjena.
Zakonca imata vse do trenutka uradne ločitve še vedno enake pravice nad skupnim premoženjem. To pomeni, da sta enakovredna lastnika in lahko še vedno nemoteno uporabljata skupno lastnino in premoženje. Ko sklep o ločitvi postane pravnomočen, se deli tudi lastninska pravica nad skupnim premoženjem.
Na kakšen način morata zakonca postopati v primeru skupnih otrok?
Če imata zakonca skupne otroke, ki so še mladoletni, morata v prvem koraku pred oddajo vloge za ločitev urediti razgovor na centru za socialno delo (CSD). CSD opravi razgovor z zakoncema in mladoletnimi otroki ter poda svoje mnenje glede na ocenjeno situacijo. Pri pripravi mnenja se opira tudi na želje in mnenje skupnih otrok.
Mnenje CSD, ki je podano v pisni obliki, morata zakonca nujno priložiti k vlogi za ločitev na sodišču. Zakonca se lahko sporazumno dogovorita, da skrbništvo v celoti prevzame eden od staršev, pri čemer mora drugi starš plačevati preživnino za skupne otroke. Druga možnost je, da se odločita za deljeno skrbništvo, kar pomeni, da nobeden od njiju ni dolžan plačevati preživnine, saj oba enakovredno
prispevata k skrbi za otroke.
