Razveza zakonske zveze, ki ji z drugo besedo rečemo tudi ločitev, je proces, v katerem se dva zakonca odločita, da ne bosta nadaljevala skupnega življenja. Gre za uraden in zakonski zaključek njunega zakona. Poznamo več vrst ločitev, v osnovi pa jo delimo na sporazumno in nesporazumno. Vsaka izmed omenjenih oblik ima svoje prednosti in slabosti. Da bi se zakonca kar se da hitro ločila in da stroški ne bi bili previsoki, odvetniki vedno svetujejo sporazumno ločitev.
Kaj je sporazumna ločitev in katere so njene prednosti?
Pri sporazumni obliki ločitve gre za to, da se zakonca sama dogovorita o tem, kako se bo na primer delilo skupno premoženje, kdo bo imel skrbništvo nad skupnimi otroki, kdo bo plačeval preživnino ter v kakšnem znesku in tako dalje. Če boste za nasvet vprašali odvetnika, vam bo gotovo svetoval sporazumno ločitev, saj je stroškovno veliko učinkovitejša. Naj še omenimo, da v primeru sporazumne ločitve odvetnika sploh ne boste potrebovali. V prvem koraku morata zakonca na sodišče oddati predlog za sporazumno ločitev. Ko sodišče prejme predlog, se začne postopek razveze. Poleg predloga morata oddati tudi sporazumne dogovore o bistvenih sestavinah glede preživnine, delitve premoženja, skrbništva itd.
Koliko znašajo stroški sporazumne ločitve?
Kot že omenjeno, je sporazumna ločitev veliko cenejša od nesporazumne. Stroški sporazumne ločitve so odvisni predvsem od notarske tarife, saj je treba skleniti notarski sporazumni zapis, ki se ga priloži k predlogu za ločitev. Ti stroški znašajo od 50 pa do 600 EUR. Strošek notarske tarife je odvisen tudi od tega, koliko skupnega premoženja sta imela zakonca. Poleg notarske tarife je treba plačati tudi sodno takso, ki znaša 40 EUR. Stroški so seveda odvisni tudi od tega, katerega odvetnika izberete. Odvetniške tarife so si med seboj namreč zelo različne, vendar pri izbiri odvetnika nikar ne varčujte in se odločite za tistega, ki ima največ priporočil.
Kdaj pa govorimo o nesporazumni ločitvi?
Nesporazumna ločitev ali ločitev s tožbo je vrsta ločitve, pri kateri se zakonca ne moreta dogovoriti o bistvenih sestavinah in imata deljena mnenja. Nesporazumna ločitev ima v primerjavi s sporazumno precej slabosti. Ena izmed njih je, da se lahko takšna oblika ločitve zavleče tudi do nekaj let, sploh v primeru, ko zakoncema nikakor ne uspe doseči skupnega dogovora. Stroški so predvsem povezani z odvetniškimi storitvami.
Na kakšen način se ob ločitvi deli skupno premoženje in kaj vse sodi v maso skupnega premoženja?
Skupno premoženje obsega vse, kar sta zakonca pridobila med trajanjem zakonske zveze. Iz tega izvzamemo premoženje, pridobljeno z dedovanjem, ki ostane osebna last enega zakonca. Ob ločitvi se skupno premoženje razdeli na dva enaka dela. Razdelitev ureja pogodbeni premoženjski režim, pri čemer končno odločitev o delitvi sprejme sodišče.
Pred razdelitvijo skupnega premoženja je treba natančno opredeliti, kaj vse spada vanj. To vključuje nepremičnine, skupne prihranke, premičnine in podobno, pri čemer je ključno, da je bilo premoženje pridobljeno med zakonsko zvezo. Pomembno je izpostaviti, da razdelitev ne temelji zgolj na finančnem prispevku vsakega zakonca, temveč se upošteva tudi prispevek k domačim opravilom, skrbi za družino ipd. Čeprav se premoženje običajno deli na polovico, lahko zakonca dokažeta, da si eden od njiju zasluži večji delež. Sodišče pri delitvi premoženja tako upošteva tako objektivne kot subjektivne dejavnike, ne zgolj osnovnih dejstev.
Kako se v primeru ločitve določi skrbništvo nad skupnimi mladoletnimi otroki?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, morata najprej obiskati center za socialno delo. Ta bo z zakoncema in otroki opravil razgovor, na podlagi katerega bo podal svoje mnenje. Mnenje centra za socialno delo je nujna priloga k predlogu za ločitev in ga je treba oddati na sodišče. Starša lahko prejmeta deljeno skrbništvo na otroki ali pa skrbništvo v celoti dobi eden od staršev. V tem primeru mora drugi plačevati preživnino, o višini katere se zakonca odločita sama in je odvisna od prihodkov zakonca, ki preživnino plačuje. V primeru skupnega skrbništva preživnine ne plačuje nihče. Pri mnenju se center za socialno delo opira predvsem na dobrobit otrok in upošteva tudi njihovo mnenje.
Ali je pred poroko smiselno podpisati predporočno pogodbo in čemu ta služi?
Predporočna pogodba je pogodba, v kateri zakonca že predhodno določita, kako se bo njuno premoženje delilo v primeru ločitve. Gre za zelo zaželen instrument, s katerim se zakonca zavarujeta pred morebitnimi spori v prihodnosti. Za predporočno pogodbo se največkrat odločijo pari, pri katerih ima eden od zakoncev več premoženja kot drugi. Sestavi jo notar, ki jo tudi shrani, zakonca pa jo podpišeta.
Kdaj se pri ločitvi za pomoč obrniti na odvetnika?
Če se zakonca nikakor ne moreta dogovoriti o tem, kako se bo delilo skupno premoženje ali kdo bo imel skrbništvo nad skupnimi otroki, je nujno za pomoč prositi odvetnika. Ločitev je seveda zelo čustven proces, tako za otroke kot tudi za zakonca. Zaradi tega zakonca velikokrat ne moreta razmišljati s trezno glavo. Odvetnik za ločitve je prava oseba, na katero se morete obrniti, če iščete odgovore na različna vprašanja, vezana na postopek ločitve. Odvetnik je pravi naslov tudi, če se želite izogniti neprijetnim situacijam in bi postopek ločitve radi zaključili čim hitreje. Odvetnik za ločitve vam bo pomagal doseči spravo in dogovor.
Treba je poudariti, da je vsak ločitveni postopek unikaten, saj se okoliščine vsake zakonske zveze med sabo razlikujejo. Pri tem je ključno upoštevati vse elemente, od razdelitve skupnega premoženja do določitve skrbništva nad otroki in drugih dejavnikov, povezanih z ločitvijo. Otroci so tisti, ki najbolj občutijo posledice, še posebej, če zakonca ne najdeta skupnega jezika in se ločitev konča s tožbo. Da bi otrokom prihranili čim več stresa, priporočamo, da se čim prej obrnete na izkušenega odvetnika. Ta bo preučil vaš primer in vam ponudil nasvete, ki bodo v najboljšem interesu tako vaših otrok kot vas.